Begunci, prosilci za azil in osebe brez državljanstva morajo biti v središču odločanja glede njihove lastne zaščite in dobrobiti. Zato morajo biti vključeni v oblikovanje politik in načrtovanje programov s tega področja, ki morajo biti prilagojeni njihovim potrebam.
Z namenom zagotavljanja udeležbe teh oseb pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju ter vključevanja potreb in problemov, s katerimi se srečujejo razseljene osebe v vsakdanjem življenju, je UNHCR razvil tako imenovano strategijo za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity – AGD). Del te strategije predstavlja metoda ocenjevanja z udeležbo.
Večnamenske delovne skupine (VDS) se vsako leto napotijo v begunske centre, sprejemne centre, centre za pridržanje in privatne nastanitve, kjer obiščejo prosilce za azil, begunce in osebe, ki imajo status posebne oblike zaščite, ter prisluhnejo njihovim težavam. To so individualni pogovori ali pogovori v skupinah, ki so razvrščene glede na spol, starost, etnično poreklo in pravni status. Intervjuvanci VDS povedo, s kakšnimi problemi se srečujejo v vsakdanjem življenju, kakšne potrebe imajo, ter predlagajo praktične rešitve. Delovne skupine si prek takšnih intervjujev lahko bolje predstavljajo, v kakšnih razmerah živijo begunci, in ugotavljajo, ali se podobni problemi in potrebe pojavljajo pri večini ali pa so si le-ti med seboj različni.
Večnamenske delovne skupine sestavljajo tako moški kot ženske, predstavniki vladnih ustanov, UNHCR, nevladnih organizacij in včasih tudi predstavniki drugih agencij ZN z različnimi strokovnimi znanji, da bi zagotovili, da so informacije, ki jih pridobijo od beguncev, lahko obravnavane z različnih zornih kotov. Ugotovitve delovnih skupin so dokumentirane v podrobnih nacionalnih poročilih ter povzete v regionalnem poročilu Biti begunec.
Od leta 2005 so predstavniki uradov UNHCR iz srednje Evrope obiskali številne kraje v regiji in prisluhnili številnim osebnim zgodbam beguncev in prosilcev za azil. Na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji so s projektom AGD začeli leta 2005; leta 2007 sta se tem državam pridružili še Bolgarija in Romunija, leta 2008 pa so z izvajanjem tega projekta začeli še na Češkem.
Metoda ocenjevanja z udeležbo je omogočila UNHCR in njegovim partnerjem identificirati potrebe, pomanjkljivosti in dobre prakse, obenem pa je tudi spodbudila konkretne izboljšave azilnih sistemov in politik integracije. Preko izvajanja omenjene metode so se odkrili problemi, ki bi jih drugače težko ugotovili – na primer nekakovostne storitve tolmačenja, pomanjkanje igral in učnega gradiva za otroke, pomanjkljiva izbira prehrane za pripadnike muslimanskih verskih skupnosti med praznovanjem ramadana ter ostali manjši problemi, ki lahko znatno otežujejo življenje, a jih je včasih mogoče hitro rešiti.
Najpomembnejša inovacija strategije AGD je, da je le-ta sistematično predstavila in obenem vključila mnenja in potrebe razseljenih ljudi v načrte in programe državnih organov, nevladnih organizacij in UNHCR.
V srednjeevropskih državah je strategija AGD povzročila velik napredek na področju azila in migracij. Ne le, da so države in Evropski sklad za begunce začeli namenjati več sredstev za reševanje položaja beguncev, temveč so tudi poskrbeli, da so bila sredstva dodeljena tistim ljudem, ki jih resnično potrebujejo. Nacionalna in regionalna poročila AGD, ki so prevedena v osem različnih jezikov, uporabljajo pri svojem delu različne organizacije, posamezniki in mediji, saj le-ta vsebujejo mnogo koristnih in zanimivih informacij.