Poročilo UNHCR: koronavirus resno ogroža izobraževanje beguncev – polovica otrok beguncev na svetu ne obiskuje šole

© UNHCR/Mohammad Hossein Dehghanian

UNHCR, Agencija Združenih narodov (ZN) za begunce, v danes objavljenem poročilu z naslovom »Coming Together for Refugee Education« napoveduje, da bo potencial milijonov mladih beguncev, ki živijo v nekaterih najbolj ranljivih okoljih, še dodatno ogrožen, v kolikor mednarodna skupnost ne bo nemudoma in odločno ukrepala v prizadevanjih za odpravo katastrofalnih učinkov pandemije COVID-19 na izobraževanje beguncev.  Poročilo temelji na podatkih o vpisu za šolsko leto 2019.

Čeprav so se otroci v vseh državah sveta soočali z negativmi posledicami pandemije COVID-19 na izobraževanje, poročilo ugotavlja, da so bili otroci begunci na področju izobraževanja močno prikrajšani. Še pred pandemijo je bila verjetnost, da otrok begunec ne obiskuje šole, dvakrat večja kot pri otroku, ki ni begunec. Kot ugotavlja poročilo, se bo to dodatno poslabšalo – številni otroci iz begunskih skupnosti ne bodo imeli možnosti za nadaljevanje šolanja, saj so se šole v tem času zaprle, mnogi si ne bodo mogli več privoščiti plačila šole, kupiti šolskih uniform ali učbenikov, ne bodo imeli dostop do potrebnih tehnologij ali bodo primorani delati ter tako pomagati pri preživljanju svojih družin.

»Polovica otrok beguncev na svetu že pred pandemijo ni obiskovala šole,« je dejal Filippo Grandi, Visoki komisar Združenih narodov za begunce. »Po vsem, kar so prestali, jim sedaj ne smemo še odvzeti obetov za prihodnost s tem, da otrokom odrečemo pravico do izobrazbe. Kljub izjemnim izzivom, ki jih prinaša pandemija, lahko tako begunske kot gostiteljske skupnosti z inovativnimi pristopi in rešitvami ter ob ustrezni podpori mednarodne skupnosti, še dodatno izboljšajo že dosežene rezultate na področju izobraževanja beguncev.«

Z večjo mednarodno podporo za begunce in njihove gostiteljske skupnosti izpopolnili inovativne načine za zaščito ključnih dosežkov na področju izobraževanja beguncev v zadnjih letih.«

Ob odsotnosti zagotavljanja večje podpore, se lahko zgodi, da se bo postopno izboljšanje deleža vpisanih v šole, na univerze ter n tehnično in poklicno izobraževanje zaustavilo – v nekaterih primerih celo za vedno –, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za doseganje 4. cilja trajnostnega razvoja , ki govori o vključujočem in enako kakovostnem izobraževanju za vse.

Mohamed Salah, ambasador Fundacije Vodafone in UNHCR-ja za program Instant Network Schools, v zaključnem delu poročila zapiše: »Zagotavljanje kakovostne izobrazbe danes pomeni manj revščine in trpljenja jutri. Če vsak med nami ne bo prevzel svojega deleža odgovornosti, se bodo prihodnje generacije otrok – tudi iz najrevnejših predelov sveta – soočale z mračno prihodnostjo. Toda, če delujemo kot ekipa, kot eden, jim lahko omogočimo priložnost, ki si jo zaslužijo, Priložnost za dostojno prihodnost. Pozivam vse, da te priložnosti ne zapravimo.«

V poročilu uporabljeni podatki so iz leta 2019 in temeljijo na poročilih dvanajstih držav, ki gostijo več kot polovico vseh otrok beguncev na svetu. Ti podatki kažejo, da je delež vpisanih v osnovne šole sicer znaša 77 %, a se nato pri deležu vpisanih v srednje šole zniža na 31 % mladih. V visokošolsko izobraževanje je vpisanih zgolj 3 % mladih beguncev.

Četudi močno zaostajajo za svetovnim povprečjem, ti podatki kažejo na pomemben napredek. Delež vpisanih v srednješolsko izobraževanje se povečuje, več deset tisoč otrok beguncev se je denimo prvič vpisalo v srednjo šolo; samo v letu 2019 je ta prirast znašal 2 %. Toda, posledice pandemije COVID-19 ogrožajo dosežen napredek pri deležu vpisanih beguncev v srednje šole, pa tudi ostale ključne dosežke. Ta grožnja je še posebej resna za deklice.

Deklice begunke so že pred pandemijo imele slabši dostop do izobraževanja kot dečki, saj je verjetnost, da se bodo v srednjo šolo vpisala dekleta za polovico manjša kot pri dečkih. Fundacija Malala je na podlagi podatkov UNHCR-ja ocenila, da se zaradi posledic pandemije COVID-19 polovica vseh srednješolskih begunskih deklet z novim šolskim letom ne bo vrnila v šole. V državah, kjer je bil delež vpisa begunskih deklet v srednjo šolo že prej nižji kot 10 %, obstaja celo verjetnost, da bodo šolanje opustila vsa dekleta. Gre za napoved,, ki bo, v kolikor se uresniči, prizadela več prihodnjih generacij.

»Zlasti sem zaskrbljen zaradi vpliva na begunska dekleta. Izobraževanje ni zgolj človekova pravica, temveč dekletom, njihovim družinam in skupnostim sočasno zagotavlja nujno zaščito ter ekonomsko varnost. Mednarodna skupnost si preprosto ne sme privoščiti tega, da jim odreče priložnosti, ki jih prinaša izobraževanje,« je dejal Grandi.

Prilagajanje omejitvam, ki jih prinaša pandemija COVID-19 je še posebej zahtevno za 85 % beguncev na svetu, ki živijo v državah v razvoju oz. v najmanj razvitih državah. Razseljenim skupnostim velikokrat niso na voljo mobilni telefoni, tablični računalniki, prenosniki, internetna povezljivost in celo radijski sprejemniki.

UNHCR, vlade in partnerji si neutrudno prizadevajo, da bi premostili ključne vrzeli in zagotovili koninuiteto v izobraževanju beguncev v času pandemije, pri čemer se opirajo na povezano učenje, televizijo in radio ter zagotavljajo pomoč učiteljem, staršem ali skrbnikom pri povezovanju z učenci, dijaki in študenti ob upoštevanju zdravstvenih smernic.

V poročilu so prikazani primeri, kako družine, skupnosti in vlade sodelujejo v prizadevanjih za zagotavljanje izobraževanja za otroke begunce. Prikazuje kako sta na primer vladi v Ekvadorju in Iranu uzakonili pravico otrok beguncev do obiskovanja javnih šol. V poročilu primer digitalne inovativnosti predstavljata egipčanski minister za izobraževanje ter družina v Jordaniji, ki vidi koristi v prehodu na spletno izobraževanje. Upoštevajoč, da več kot polovica beguncev na svetu živi v urbanih okoljih, župan Coventryja v Združenem kraljestvu izpostavi pomen do beguncev sprejemajočih in odprtih mest ter na primeru svojega mesta prikaže, kako to načelo udejanjati in zakaj je smiselno.

Poročilo poziva vlade, zasebni sektor, civilno družbo in druge ključne deležnike, da z združenimi močmi poiščejo rešitve, ki bodo okrepile nacionalne izobraževalne sisteme, se na poti do formalne izobrazbe medsebojno povezovale ter zagotovile ustrezno in stabilno financiranje izobraževanja . Poročilo opozarja, da ob odsotnosti takšnega sodelovanja  obstaja resno tveganje, da ne bomo le prikrajšali otrokom beguncem pravico do izobrazbe, temveč prispevali k nastanku izgubljene generacije otrok beguncev.

Nevarnosti, ki pretijo izobraževanju beguncev, pa ne izvirajo samo iz pandemije COVID-19. Nasilni napadi na šole so vse pogostejši pojav. Poročilo se osredotoča na afriško regijo Sahel, kjer je zaradi nasilja zaprtih več kot 2.500 šol in s tem prizadelo izobraževanje 350.000 učencev.