V UNHCR, Agenciji ZN za begunce, danes pozivajo svetovne voditelje, naj okrepijo svoja prizadevanja za mir, stabilnost in sodelovanje, da bi zaustavili in začeli obračati skoraj desetletje trajajoč trend naraščajočega razseljevanja, ki ga povzročata nasilje in preganjanje.
Iz najnovejšega letnega poročila UNHCR o globalnih trendih, ki je bilo danes objavljeno v Ženevi, je razvidno, da se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, v letu 2020 kljub pandemiji povečalo na skoraj 82,4 milijona. To je dodatno štiriodstotno povečanje k že tako rekordnemu številu 79,5 milijona ob koncu leta 2019.
Poročilo kaže, da je bilo do konca leta 2020 v tujini razseljenih 20,7 milijona beguncev pod mandatom UNHCR, 5,7 milijona palestinskih beguncev in 3,9 milijona Venezuelcev. Še 48 milijonov ljudi je bilo notranje razseljenih v svojih državah. Nadaljnjih 4,1 milijona je bilo prosilcev za azil. Te številke kažejo, da kljub pandemiji in pozivom k svetovni prekinitvi ognja spopadi še naprej preganjajo ljudi iz njihovih domov.
»Za vsako številko se skrivata oseba, ki je bila prisiljena zapustiti svoj dom, in zgodba o razselitvi, razlastitvi in trpljenju. Zaslužijo si našo pozornost in podporo, ne le s humanitarno pomočjo, temveč tudi z iskanjem rešitev za njihovo stisko.«
»Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 in globalni dogovor o beguncih zagotavljata pravni okvir in orodja za odzivanje na razseljevanje, vendar potrebujemo veliko več politične volje za reševanje konfliktov in preganjanja, zaradi katerih so ljudje sploh prisiljeni bežati,« je dejal Visoki komisar ZN za begunce, Filippo Grandi.
Deklice in dečki, mlajši od 18 let, predstavljajo 42 odstotkov vseh prisilno razseljenih oseb. Ti so še posebej ranljivi, zlasti kadar krize trajajo več let. Nove ocene UNHCR kažejo, da se bo med letoma 2018 in 2020 skoraj milijon otrok rodilo kot begunci. Mnogi med njimi bodo morda še leta ostali begunci.
»Tragedija tolikšnega števila otrok, ki se rodijo v izgnanstvu, bi morala biti zadosten razlog za veliko večja prizadevanja za preprečevanje in končanje konfliktov ter nasilja,« je dejal Grandi.
V poročilu je tudi navedeno, da je na vrhuncu pandemije leta 2020 več kot 160 držav zaprlo svoje meje, pri čemer 99 držav za ljudi, ki so iskali zaščito, ni naredilo nobene izjeme. Z izboljšanimi ukrepi, kot so zdravniški pregledi na mejah, zdravstvena potrdila ali začasna karantena ob prihodu, poenostavljeni postopki registracije in razgovori na daljavo, pa je vse več držav našlo načine, kako zagotoviti dostop do azila in si hkrati prizadevati za zaustavitev širjenja pandemije.
Medtem ko so ljudje še naprej bežali čez meje, jih je bilo na milijone razseljenih v lastnih državah. Zaradi kriz v Etiopiji, Sudanu, državah Sahela, Mozambiku, Jemnu, Afganistanu in Kolumbiji se je število notranje razseljenih oseb povečalo za več kot 2,3 milijona.
V letu 2020 se je na svoje domove vrnilo približno 3,2 milijona notranje razseljenih oseb in le 251.000 beguncev, kar je 40- oziroma 21-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2019. Še 33.800 beguncev so države azila sprejele v državljanstvo. Preseljevanje beguncev se je drastično zmanjšalo – lani jih je bilo preseljenih le 34.400, najmanj v zadnjih 20 letih, kar je posledica manjšega števila mest za preselitev in covida-19.
»Rešitve zahtevajo, da svetovni voditelji in tisti, ki imajo vpliv, pozabijo na medsebojne razlike, prenehajo z egoističnim pristopom k politiki in se namesto tega osredotočijo na preprečevanje in reševanje konfliktov ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic,« je dejal Grandi.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju