Agencija ZN za begunce je bila osnovana takoj po koncu druge svetovne vojne z namenom pomagati Evropejcem, razseljenim zaradi vojne, v državah, kjer so iskali varno zatočišče. Točneje, UNHCR je bil ustanovljen 14. decembra 1950 z mandatom treh let. V tem času naj bi agencija opravila svoje delo in se nato razpustila.
Vendar pojav begunstva po vojni ni izginil. Leta 1956 se je UNHCR srečal s prvim večjim izzivom množičnega bega beguncev iz Madžarske ob sovjetskem zatiranju madžarske revolucije. Vsa pričakovanja, da UNHCR-ja v prihodnosti ne bi več potrebovali, so se razblinila.
Z leti se je izkazalo, da je razseljenost obstojen pojav, ki ga je moč zaslediti po vsem svetu. Dekolonizacija Afrike v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročila prvo večjo begunsko krizo na afriškem kontinentu, ki je zahtevala posredovanje UNHCR. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je UNHCR pomagal več tisoč razseljenim v Aziji in Južni Ameriki. Konec 20. stoletja je prinesel novo begunsko krizo v Afriki in nove begunske tokove v Evropi, ki so bili posledica vojn na Balkanu.
V začetku 21. stoletja je organizacija UNHCR pomagala pri reševanju velikih begunskih kriz v afriških državah – na primer v Demokratični republiki Kongo in Somaliji, ter v Aziji – predvsem pri reševanju tridesetletne begunske krize v Afganistanu. Sočasno je organizacija uporabila svoje strokovno znanje za pomoč notranje razseljenim osebam, torej osebam, ki so bežale pred nasiljem znotraj domovine. Agencija je pomagala tudi pri reševanju problemov oseb brez državljanstva – nekaj milijonov povečini spregledanih oseb, ki so se znašle v nevarnosti, da jim osnovne človekove pravice ne bodo priznane, ker nimajo državljanstva. V nekaterih predelih sveta – na primer v Afriki in Južni Ameriki, je bil prvotni mandat UNHCR iz leta 1951 nadgrajen s sporazumi, ki so se nanašali na instrumente pravne zaščite v regiji.
Leta 1954 je Agencija ZN za begunce prejela Nobelovo nagrado za mir, kot priznanje za izjemen prispevek k izboljšanju položaja beguncev v Evropi. Četrt stoletja kasneje, leta 1981, je agencija še drugič prejela to nagrado, saj je postala najdejavnejša organizacija pri reševanju begunskih kriz po vsem svetu. Nagrada je bila podeljena ob prepoznavanju političnih pritiskov, s katerimi se je organizacija soočala.
Od ustanovitve organizacije do danes se je število zaposlenih v UNHCR povečalo s 34 na 7680 zaposlenih na nacionalni in mednarodni ravni. Velika večina uslužbencev dela na terenu. Organizacija je prisotna v več kot 125 državah, njeno osebje pa je zaposleno v 414 uradih – večinoma oddaljenih izpostavah in področnih uradih. Danes UNHCR nudi pomoč 33,9 milijonom ljudi: 10,5 milijonom beguncev, 14,7 milijonom notranje razseljenih oseb, 3,1 milijonom beguncev, ki so se vrnili v domovino, 3,5 milijonom oseb brez državljanstva ter več kot 837.000 prosilcem za azil. Obseg proračunskih sredstev organizacije se je od njene ustanovitve do leta 2012 povečal s 300.000 na več kot 3,59 milijarde ameriških dolarjev.
Decembra 2003 je Generalna skupščina ZN odpravila zahtevo po podaljševanju mandata UNHCR vsakih nekaj let. UNHCR je leta 2010 obeležil svojo šestdesetletnico obstoja, zavedajoč se, da potrebe po humanitarni pomoči verjetno ne bodo nikoli izginile.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju