Največji projekt izboljšanja kvalitete azilnih praks v zgodovini EU že na polovici poti

DUNAJ (UNHCR) – Največji projekt, kar jih je UNHCR kdajkoli izvedel v Evropi z namenom izboljšave prvostopenjskih odločitev v azilnih postopkih istočasno v več državah, je že dosegel polovico načrtovane poti. Med delavnico, ki je potekala v začetku maja na Dunaju, so ocenjevalci iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, […]

DUNAJ (UNHCR) – Največji projekt, kar jih je UNHCR kdajkoli izvedel v Evropi z namenom izboljšave prvostopenjskih odločitev v azilnih postopkih istočasno v več državah, je že dosegel polovico načrtovane poti. Med delavnico, ki je potekala v začetku maja na Dunaju, so ocenjevalci iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije pregledali napredek, dosežen od septembra 2008.

Projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, poteka v fazah: več mesecev so ocenjevalci prisostvovali intervjujem in analizirali pretekle postopke, da bi prepoznali šibke točke v sprejemanju prvostopenjskih odločitev. Svoje ugotovitve so uporabili za pripravo priporočil, prilagojenih situaciji v vsaki posamezni državi. Ta vključujejo načrtovane ukrepe s takojšnjim učinkom na kvaliteto postopkov kot so delavnice, programi tutorstva, praktična navodila in kontrolni seznami za delo funkcionarjev s področja azila.

„Vlade ne upoštevajo vedno vseh naših priporočil,” pravi koordinator projekta Michael Ross, izkušeni sodnik na področju azila iz Kanade, „a spodbujamo vsaj intenzivne in produktivne debate o zaznanih pomanjkljivostih v sistemih in diskutiramo o možnih rešitvah.”

Veliko je bilo doseženega v prvih osmih mesecih projekta. Med konferenco na Dunaju so tako ocenjevalci iz UNHCR kot predstavniki oblasti potrdili pozitivne učinke, opazne v vseh udeleženih državah kot posledica Pobude za kvaliteto.

Sebastian de Groot, predsednik Mednarodnega združenja sodnikov s področja begunskega prava, je bil povabljen k sodelovanju v projektu kot zunanji ocenjevalec. Gospod de Groot je na delavnici pohvalil vnemo nacionalnih ocenjevalcev ter pozitivno in zavzeto sodelovanje vseh udeležencev. Delavnico je označil za odličen dosežek in dobro izhodišče za nadaljnji napredek.

V preostalih devetih mesecih bo projekt razširjen in bo zajel procese drugostopenjskega odločanja, pri čemer pa bo temeljni poudarek še vedno na odločanju na prvi stopnji.

Projekt bo trajal osemnajst mesecev, za njegovo izvedbo pa je namenjenih 500 000 evrov, ki sta jih zagotovila Evropska unija in UNHCR.

Tri skupne pomanjkljivosti na področju srednje Evrope

Ugotovitve nacionalnih ocenjevalcev se razlikujejo od države do države, nekaj skupnih vzorcev in tendenc pa je moč prepoznati v celotni regiji.

Težave, ki so bile prepoznane v posameznih državah so zelo raznolike, vendar pa so trije problemi prisotni povsod:

  • Nujna potreba po pripravi in dostopu do poenostavljenih pravnih informacij v jezikih, ki jih govorijo prosilci za azil, ki pogosto ne razumejo kompleksnosti azilnih zakonodaj v Evropski uniji in posledic, ki jih predstavljajo na njihovo prihodnost.
  • Sisteme, ki so bili prvotno ustvarjeni za obravnavo odraslih prosilcev za azil, je potrebno prilagoditi specifičnim potrebam naraščajočega števila mladoletnikov brez spremstva, ki iščejo zaščito v Evropski uniji.
  • Več pozornosti je potrebno nameniti prevajalskim storitvam. Ocene so pokazale, da prevajalci ne izvajajo le podporne vloge ob robu azilnega sistema – njihov profesionalni standard je ključnega pomena za zagotavljanje kvalitete celotnega postopka, saj predstavljajo komunikacijsko vez med prosilcem za azil in odločevalcem.

Sprva so bili azilni funkcionarji sumničavi do ocenjevalcev, ki so prisostvovali njihovim intervjujem in ocenjevali njihove pretekle odločitve. A sčasoma je prišlo do spremembe v odnosu, saj so odločevalci spoznali, da ocenjevalci niso zgolj pasivni poslušalci, temveč strokovnjaki, ki nudijo konstruktivne in koristne nasvete. Po številnih individualnih pogovorih in mnogih delavnicah so nacionalni ocenjevalci potrdili, da je začetno sumničavost nadomestil kooperativen in prijateljski odnos. „Sedaj me kar pokličejo, če imajo kašno vprašanje,” je omenil eden izmed nacionalnih ocenjevalcev.

Izboljšave s takojšnjim učinkom

Projekt ASQUAEM (Mehanizem za zagotavljanje kvalitete in napredka azilnih sistemov) je pripeljal do pomembnih ugotovitev, ki so nastale na podlagi ogromne količine analitskega dela. Na primer –  le na Slovaškem so ocenjevalci prisostvovali več kot 120 intervjujem, analizirali 400 odločitev in pregledali 100 starejših datotek. Na začetku marca je bila na Slovaškem na podlagi ugotovitev, ki so izhajale iz obsežne raziskave, izvedena tudi uspešna konferenca, na kateri so ocenjevalci skupaj z vsemi slovaškimi odločevalci obravnavali izsledke raziskave.

Na Poljskem je nacionalni ocenjevalec v sodelovanju s poljsko vlado že izvedel tri seminarje  za usposabljanje na različen teme. Pripravljena priporočila so skrbno predebatirali z vladnimi predstavniki in jih nato predstavili pristojnemu osebju v okviru skupinskega odgovarjanja na aktualna vprašanja. Do sedaj je poljska vlada sprejela še vsa priporočila nacionalnega ocenjevalca.

V Avstriji je poseben poudarek namenjen prvostopenjskim postopkom, povezanim z mladoletniki brez spremstva. Tamkajšnja Zvezna agencija za azil zahteva takojšnje povratne informacije o morebitnih vrzelih pri izvajanju postopkov in se nemudoma odzove nanje, ko so zaznane.

V Romuniji se je že pričel program tutorstva, v sklopu katerega najbolj izkušeni odločevalci usmerjajo svoje manj izkušene kolege v postopkih sprejemanja odločitev. Nacionalna ocenjevalka je v sodelovanju s kolegi iz romunske vlade v aprilu pripravila seminar na temo kvalitetnega odločanja v azilnih postopkih.

V Bolgariji se pričakuje, da bo imelo prvo usposabljanje, predvideno za mesec junij, takojšen pozitivni učinek na kvaliteto dela odločevalcev.

Izboljšanje dostopa prosilcev za azil do pravnega svetovanja je temeljno priporočilo nacionalnega ocenjevalca na Madžarskem.

V Sloveniji je prišlo pri izvajanju Pobude za kakovost do rahle zamude zaradi menjav med pristojnim osebjem, a kljub temu projekt hitro napreduje, saj je vlada pokazala zavzetost pri sodelovanju in željo po čim prejšnjih rezultatih.

Tudi v Nemčiji je poudarek predvsem na naraščajočem številu mladoletnikov brez spremstva, ki prihajajo v državo. Nacionalna ocenjevalka je v dogovoru s sogovornikom v nemški Enoti za zagotavljanje kakovosti sodelovala pri vpeljavi inovativnih pristopov vodenja razgovorov z mladoletniki brez spremstva. V enem izmed tovrstnih projektov so povabili bivše mladoletnike, naj odločevalcem dajo povratne informacije o njihovem delu, akcijo pa so vsi sodelujoči ocenili kot izredno uspešno.

„Lepota ASQAEM se nahaja v njegovi raznovrstnosti,” pravi Michael Ross. V celotni regiji se upošteva isto metodologijo in enaka temeljna načela pravičnosti, vendar pa se jih v različnih državah aplicira na zelo različne načine, a povsod z odličnimi rezultati.

Vse udeležene strani bodo še naprej nadaljevale tesno sodelovanje na poti k skupnem cilju zagotoviti kakovostno sprejemanje odločitev v azilnih postopkih.

Melita H. Šunjić na Dunaju, Avstrija