UNHCR je vpeljal sistem za zaščito begunskih žensk in otrok pred nasiljem

BUDIMPEŠTA/LJUBLJANA (UNHCR) – Ko so učitelji osemletne begunke Alicije* opazili znamenja ugrizov na njenem telesu, so sprožili standardni postopek, ki se na Madžarskem uporablja v takšnih primerih; obvestili so vodstvo begunskega centra, kjer deklica živi, policijo in pristojne oblasti. Primeri nasilja nad ženskami in otroki se lahko zgodijo kjerkoli in […]

BUDIMPEŠTA/LJUBLJANA (UNHCR) – Ko so učitelji osemletne begunke Alicije* opazili znamenja ugrizov na njenem telesu, so sprožili standardni postopek, ki se na Madžarskem uporablja v takšnih primerih; obvestili so vodstvo begunskega centra, kjer deklica živi, policijo in pristojne oblasti.

Primeri nasilja nad ženskami in otroki se lahko zgodijo kjerkoli in večina družb je izdelala ustrezne preventivne in druge mehanizme za osebe v nevarnosti. Vloga Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zagotoviti, da begunci in prosilci za azil niso izvzeti pri uporabi teh mehanizmov.

Ob svetovnem dnevu beguncev, 20. junija 2008, je regionalni predstavnik UNHCR  za Srednjo Evropo Lloyd Dakin v Sloveniji podpisal dokument, s katerim bo zagotovljen mehanizem za postopanje v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu, ko se pojavi med begunci in prosilci za azil v Sloveniji. Standardne operativne postopke (SOPs) v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu so podpisali vlada Republike Slovenije, UNHCR in vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju azila.

Del UNHCR-jeve kampanje, ki poteka po vsem svetu, je ustanoviti institucionalne mehanizme zaščite v vseh krajih, ker so begunci in prosilci za azil nastanjeni in Visoki komisar za begunce se je osebno obvezal zagotoviti uvedbo SOP-sov v 118 državah, kjer deluje UNHCR.

V srednji Evropi je ta projekt že v teku. Slovaška je bila prva država v regiji, kjer so vsi deležniki novembra 2007 podpisali SOP-se. Februarja, marca in aprila 2008 so sledile Bolgarija, Poljska in Romunija. Slovenija je dokument podpisala junija, na Madžarskem pa so končali s pripravami predloga standardov.

Sistem je rešil deklico begunko

„V velikih begunskih taboriščih v afriških in azijskih državah je UNHCR glavna organizacija, ki nudi zaščito in pomoč, torej je tudi odgovorna za vzpostavitev sistemov za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja po spolu,” pravi Lloyd Dakin, Regionalni predstavnik UNHCR-ja.

Situacija v srednji Evropi je vseeno zahtevala drugačen pristop. „Tukaj vlade že imajo uveljavljene sisteme ravnanja v takih primerih,” pravi Dakin. „Naša naloga je bila zagotoviti, da ti sistemi vključujejo tudi begunce in prosilce za azil.” Potrebni so bili meseci dogovarjanj, pisanja predlogov in volje vseh vključenih partnerjev, da so se zedinili pri osnovanju preventivnih, nadzorovalnih in evalvacijskih mehanizmov, ki so vključeni v SOP-sih.

Z UNHCR-jevega vidika je strinjanje z vsebino SOP-sov šele začetek. „Dosegli smo skupni dogovor o vlogi in odgovornostih. Naslednji korak je zagotoviti, da vsak prebivalec vsakega namestitvenega centra za begunce v regiji in vsak član osebja ve kaj narediti v primeru, ko je oseba žrtev spolnega nasilja ali nasilja, pogojenega s spolom, ali obstajajo razlogi za sum, da takšen problem v skupnosti obstaja,” je poudaril Dakin.

Veliko oblik zlorabe in nasilja

Spolno nasilje in nasilje, pogojeno s spolom, obsega spolno, fizično in psihično nasilje nad osebo na podlagi spola ali spolnosti. Vključuje tako primere nasilja v družini, kot tudi posilstvo, spolno zlorabo in spolno nadlegovanje v skupnosti, ustrahovanje na delovnem mestu in v šoli, trgovanje z ljudmi, prisilno prostitucijo in podobna dejanja nasilja. Medtem ko lahko vsaka oseba postane žrtev spolnega nasilja in nasilja, pogojenega s spolom, so ženske in deklice kljub vsemu najranljivejša skupina.

Alicijino grozovito izkušnjo so odkrili na lokalni šoli. Vendar če bo sedaj prišlo do podobnega primera v begunskem sprejemnem centru, bodo omenjeni standardi določali, kako najbolje v takšnem primeru postopati na hiter, učinkovit in zaupen način.

Ozaveščanje med begunci in prosilci za azil v srednji Evropi o uporabi SOP-a v praksi je naslednji korak. Trenutno so v pripravi poster in letaki, ki bodo služili za informiranje prebivalcev o omenjenem zaupnem sistemu. Letaki ne bodo sestavljeni v obliki sporočila, temveč bo njihova zasnova temeljila na slikah, tako da pomanjkanje bralnih sposobnosti ali znanja jezika ne bosta omejevala učinkovitosti zaščite.

V primeru deklice begunke z Madžarske se je vse končalo dobro. Alicijo so ločili od njenega obupanega in agresivnega starša samohranilca in jo za šest mesecev dali v rejniško družino. Vseeno pa se je Alicia sedaj vrnila k svojemu očetu. S pomočjo Alicijinih rejnikov je oče našel stanovanje in službo v njihovi soseščini. Napetosti so popustile in situacija se normalizira, medtem pa se družina poskuša integrirati v madžarsko družbo.

Melita H. Šunjić v Budimpešti, Madžarska

*Ime je zaradi zaščite indentitete begunke spremenjeno.