Merjenje temperature beguncev sveta

BUDIMPEŠTA, 28. oktober (UNHCR) – „Sem avtomehanik, vendar moja diploma v Sloveniji ni priznana, zato ne morem dobiti primerne službe”, je povedal Afričan s priznanim statusom begunca. Romska najstnica je v sprejemnem centru za prosilce za azil razlagala, kako ji je bilo nerodno, ko se je morala vsako noč sleči pred […]

BUDIMPEŠTA, 28. oktober (UNHCR) – „Sem avtomehanik, vendar moja diploma v Sloveniji ni priznana, zato ne morem dobiti primerne službe”, je povedal Afričan s priznanim statusom begunca. Romska najstnica je v sprejemnem centru za prosilce za azil razlagala, kako ji je bilo nerodno, ko se je morala vsako noč sleči pred neznanci. Azilni dom, v katerem živi, je namreč tako poln, da si morata vsako sobo deliti po dve družini. Osebje UNHCR in nevladnih organizacij, skupaj s predstavniki oblasti, je pozorno poslušalo begunce, ki so govorili o svojih problemih – o nekaterih manjših, pa tudi o nekaterih zelo resnih.

V oktobru je UNHCR opravil vrsto sestankov z begunci in prosilci za azil v približno 40 državah širom sveta. To je del terenske raziskave s posebnim ozirom na spol, starost in raznolikost oseb (Gender Age and Diversity Research- GAD raziskava), nove globalne akcije, katere namen je izboljšati razumevanje problemov beguncev. Njen naziv je sicer nekoliko neprivlačen, vendar je akcija precej zanimivejša in manj birokratska, kot zveni, in bi morala prinesti konkretne izboljšave za begunce in prosilce za azil.

Na šestih celinah so se ekipe, sestavljene iz iste trojke akterjev – UNHCR, nevladnih organizacij in predstavnikov oblasti – srečale s skupinami beguncev in prosilcev za azil obeh spolov, različnih starosti in narodnosti, da bi slišale, kaj imajo le-ti povedati o svojem življenju.

Kot strokovnjaki na področju beguncev so imeli člani ekspertnih skupin vsaj anekdotno znanje o problemih beguncev, vendar je GAD raziskava usmerjena v veliko bolj strukturirano zbiranje podatkov: ali begunci in begunke različno dojemajo svoje življenje? S kakšnimi problemi se soočajo različne narodnostne skupine v azilnem postopku in procesu integracije? Katere so specifične skrbi otrok, najstnikov in starejših?

V srednji Evropi se je kot najpomembnejši dejavnik pokazal pravni status oseb. Begunci in prosilci za azil se morajo, čeprav se jih pogosto izenačuje, spopadati s popolnoma različnimi problemi, medtem ko so razlike med spoloma in različnimi starostnimi skupinami manjše. Vendar rasa in barva kože vplivata na možnost integracije. Bolj kot je izgled begunca „drugačen”, težje ga družba v državi gostiteljici sprejme.

UNHCR se je na izvedbo GAD raziskave pripravljal več kot eno leto. Poleti 2004 so bili v 14 izbranih državah izvedeni pilotski projekti. Rezultate je UNHCR skupaj z zunanjimi svetovalci ocenil v začetku leta 2005. Analiza je potrdila pravilnost metodologije in ogromno vrednost pristopa z multifunkcionalnimi delovnimi skupinami za izboljšanje direktnega kontakta z begunci.

Med marcem in majem 2005 je osebje UNHCR z različnimi specializacijami in regionalnim znanjem skupaj s partnerskimi nevladnimi organizacijami izdelovalo strategijo izvedbe GAD raziskave ter pripravljalo materiale za usposabljanje, posebne kontrolne sezname in obrazce.

V juniju je bilo organizirano enotedensko usposabljanje za področne inštruktorje, ki so nato v svojih državah začeli s pripravami. Oblikovali in usposobili so tako imenovane multifunkcionalne delovne skupine. Na različnih lokacijah so bili izbrani reprezentativni vzorci beguncev in prosilcev za azil. Določene so bile ciljne skupine, glede na spol in starostno skupino (10-13 let, 14-17 let, 18-40 let in nad 40 let). Pri tem so bili begunci in prosilci za azil obravnavani ločeno, prav tako pa tudi pripadniki različnih narodnosti.

Samo v srednjeevropski regiji (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška in Slovenija) so ekipe intervjuvale 112 različnih ciljnih skupin – ta številka daje vsaj približno predstavo o ogromni količini podatkov, pridobljenih v akciji, ki je sočasno potekala v 40 državah.

Kot se je izrazil eden izmed članov madžarske ekipe: „Merimo temperaturo begunskih skupnosti.” In temperatura se je izkazala za zelo različno.

Za begunce v Srednji Evropi predstavlja največji problem pomanjkanje integracijskih programov. Ko je osebam priznan status begunca, oblasti pričakujejo, da bodo le-te samostojne in sposobne poskrbeti zase, vendar jim je dostop do nastanitve, trga dela in socialne pomoči otežen zaradi jezikovnih ovir, ksenofobije in neugodne pravne ureditve.

Problemi prosilcev za azil se od države do države razlikujejo. Na Poljskem je najbolj zaskrbljujoče osnovnošolsko izobraževanje. Poljske šole zahtevajo pred vpisom v šolo znanje jezika, poleg tega pa so azilni domovi locirani daleč od mest, zato je prevoz v šolo zelo otežen. Posledica je, da skoraj polovica otrok prosilcev za azil šolske starosti ne obiskuje pouka.

V Sloveniji so bile glavne pripombe prosilcev za azil usmerjene v prenapolnjenost azilnega doma in v njegovo osebje, ki je preobremenjeno in zaradi tega včasih tudi neprijazno.

Madžarski prosilci za azil so menili, da niso ustrezno informirani o svojih pravicah, in imajo težave pri iskanju dobičkonosne zaposlitve.

Na Slovaškem glavni problem predstavlja odstotek pozitivno rešenih prošenj, ki je med najnižjimi na svetu. Eden izmed intervjuvancev, državljan Afganistana, je delovni skupini povedal, da na odločbo čaka že več kot tri leta. Ta občutek negotovosti je bil zanj edino pomemben: „Bolj ali manj smo zadovoljni z nastanitvijo, prehrano, prostočasnimi aktivnostmi, zakaj bi se torej pogovarjali o tem?” je rekel v skoraj popolni slovaščini. „Naučili smo se tudi jezika – a čemu? Morda nam tukaj nikoli ne bo priznan azil!”

Po izvedbi vseh intervjujev so se multifunkcionalne delovne skupine z vseh koncev regije sestale na delavnici, da bi analizirale ugotovitve in razdelale podobnosti in razlike med problemi begunk in beguncev, deklet in fantov različnega izvora. Člani so soglašali, da imajo sedaj veliko jasnejšo sliko o potrebah begunskih skupnosti. Nekateri problemi, ki so bili izpostavljeni, se lahko rešijo takoj, medtem ko bo za ostale potrebnega več časa. Trenutno vsi uradi UNHCR v Srednji Evropi pregledujejo zbrane rezultate, da bi prevedli potrebe beguncev v konkretne operativne cilje za prihodnja leta. Zaenkrat je vključenih 40 držav, toda do leta 2007 bo v vseh UNHCR-ovih operacijah uporabljana enotna GAD metodologija, da bi zagotovili popolno vključenost vseh skupin beguncev.

Maricela Daniel je višja pravna svetovalka za področje Srednje Evrope na sedežu UNHCR v Ženevi. Bila je ena izmed izvajalk programa in je zelo zadovoljna z izidom akcije. „Ekipe so bile zelo uspešne v zbiranju dodatnih informacij. Zdaj moramo v sodelovanju z oblastmi in partnerji ugotoviti, kako najbolje vključiti poglede beguncev v naše operacije, da bodo te upoštevale resnične potrebe beguncev – žensk, moških, deklic in dečkov. Glavni cilj GAD raziskave, to je postaviti begunce v središče naših procesov načrtovanja in odločanja, je bil dosežen.”

Melita H. Šunjić v Budimpešti, Madžarska